home stay in kako sem prezivela surovo hobotnico

Ojla!

Saj jaz jem sushi. Susi imam res zelo rada in kljub temu, da vem da je to surova riba, ima to meso in riba bozanski okus. Ampak ne, surovo hobotnico v nekem testu pa ne prebavljam. Ok, jo prebavljam ravno toliko, kot veliko zlico wasabija.
V glavnem, danes smo sli na dvodnevni home stay pri japonski druzini. Zakon je biloo!! Res...spala sem pri druzini studentke Chie in njene druzine. Ima se dve sestri in enega brata. Ena sestra zivi v Tokyu, ena pa je v puberteti, zato sem celi cas prezivela s Chie, njenim bratom Daiskejem in sosolcem Keiskejem. Res dva izmed najbolj lustnih otrok na svetu. Mimogrede...vceraj sem doktorirala iz travnatih pokemonov in japonske igre s kartami Enke. Super druzina so, popolnoma japonska. Ja vem! No v glavnem. Prvi dan smo sli zvecer na sushi, potem pa malo gledali sesti del Harry Potterja in sli spat. Danes pa smo sli v kino gledat zadnji del, malo v soping in v neki kip, v katerem je tudi muzej. Konc hudo. Res.
Me je pa res presenetilo, da imajo doma v hisi futone za spanje in namesto stolov okoli mize, tiste velike blazine. Torej, ni stolov. Danes je bilo pa ze vredu. Po treh dneh konstantnega ne-cutenja noge, sem se navadila in celo sedela 1h brez premikanja nog. Yatta! (uspelo mi je!)
Drugace pa so ze majhni otroci zelo vljudni. Oba sta ze pri desetih letih obvladala vse kar nekateri slovenci ne obvladajo po 70 letih. Res...pri vecerji sta drug drugemu nalivala caj in vedno rekla hvala in vse...res. Pa samo 10 let.

Zivjo!

Sem prisla nazaj iz dvodnevenga pohajkovanja po Akita-ken. Z busom smo sli do Acota, meniha, ki zivi v templju. Kaksen tempelj. Da se ti zmesa. Pogooglejte OTERA poglejte kje smo spali dva dni in se imeli super. 

Najprej nas je peljal po trgovinah v neki majhni vasici, kjer smo si lahko ogledai izdelke iz lesa japonske cesnje Sakure. Res lepo. Potem pa smo sli v japonsko kopalisce ofuro. V tako vroci vodi, da prezivis, je treba pa trenirat. Mi smo ven spokale kar kmalu, saj ti vrocine bruha v glavo toliko, da ni sans da prezivis. Najprej nam je sicer Aco kupil karte in potem smo sle z njegovo prijateljico notri v preoblacilnico. V ofuru si namrec gol. Ja no in potem smo se tam slekle in se spokale v vrelo vodo. Moski in zenske se kopajo pa loceno. (Smo kasneje izvedeli, da loceno tudi spijo, tko da ja...itak da pol nihce ne seksa)

Po ofuru smo sli v samurajski muzeeeeej in ce komurkoli samuraji in ninje niso oh in sploh zakon potem tam takoj postane najvecji navdusenec. Imas miljon vrst katan in mecev, nozev in oklepov. Tako kot kaze v filmu Poslednji samurai. Zdej hocem katano.

Zvecer smo ga pili z Acotovo druzino inse pripravili na naslednji dan. Naslednji dan, ko bomo izvajali zazen. No to je meditacija, ki ponavadi traja 40min. Torej, najprej stiopis z levo nogo v sobo, se priklonis zidu, potem se obrnes se priklonis budi, se se enkrat obrnes k zidu, se vsedes in 40min ne razmislas o nicemer. Sem ugotovila, da ce razmisljas 'ne razmisljaj o nicemer' ne velja. Ups... No v glavnem, sedeti moras pod tursko...to tisto tursko, ko noge nekako zataknes za kolk in mene je po 10min zacelo vse tako boleti, da sem mislila, da bo to moj konec. Ampak ni bil no, sem se malo premaknila in nekako prezivela vse skupaj. Ampak, da smo si na jasnem...nikoli vec! Po tem smo imeli tradicionalni budisticni zajtrk in verjeli ali ne, kepico riza na vodi in malo trave smo jedli malo vec kot pol ure. Hahahaha, dejansko je ves smisel tega zajtrka, da tam na miljon nacinov zlagas zlice in servetke. Res zelo zanimivo, ampak da bi si pa izbrala tak zivljenski stil. Grem raje v Loccitane po novo kolekcijo krem.

Ponoci smo spali na futonih in sedaj lahko zatrdim, da je spanje na tleh zakon. Tako dobrega spanca pa ze dolgo ne. Pa tudi vse je tako mehko, da zjutraj noces in noces vstati.

Jutri gremo na home stay. Vsak bo s svojo japonsko druzino prezivel vikend. Komaj cakam!

Lep pozdrav!

PS Dobili smo riiiiz in znamo uporabljati kuhalnik!

1002 stopnici

Preziveli celodnevno pohajkovanje po majhni, zelo majhni, cisto mini vasici Yamagate. Najprej smo se sprehodili po soteski in potem po sprehodu, ki je trajal 4h prisli do 1002 stopnice, po katerih smo se pa vzpeli do templja(otere). Sli smo okoli 6h zjutraj, zato smo bili v soteski popolnoma sami z nekaj pticami in drvenjem vode. Bozansko. Res, bozansko. Glede tempeljev pa samo to...saj prvi je super, pa drugi tudi, samo potem pa rata ze malo, khem...enako. So pa tako lepi in japonski in zanimivi...ko se svetijo tam v gozdu in izgledajo tako tradicionalno japonski.

V tempju smo izdelali svojo posodo, ki jo bomo dobili zadnji teden preden odrinemo naprej po Japonski. Ampak pomembnejse...dobili smo jabolka! Taka OGROMNA! Eno jabolko je v trgovini 4,5E in si ga itak ne moremo privosciti. Tako da smo danes za vecerjo pojedli jabolko. Mnjam

Prehodili smo 1002 stopnici in grem stavit, da bomo jutri crknili od bolecin. Ampak smo prisli. Skupaj z najbolj starimi babicami, ki so zgledale 130 let stare. Dejansko sem se na neki tocki pocutila kar slabo, ker smo bili v glavo rdeci, babica pa pogumno mimo nas. Lahko reces samo WAU.

Glede hrane...HUJSAMO. Ker je vse sladko, od jogurta, do kosmicev, do kruha in ne moremo jesti nic. Nasli smo nek navadni jogurt, ki je brez dodanih sladil in nekaksno mleko, s katerim se da prezivet. Torej, dan zacnemo s kaksno banano in jogurtom, potem cel dan nic, popoldne nekaksne vrste rezanci v juhi, zvecer pa spet kaksno sadje ali pa rakov cips. 

Hrana je vsa popolnoma brez mascob. Nihce nima problemov s prebavo, ker je vse samo na osnovi ribe/riza in zelenjave. Je pa res cudno, da sta riz in zeleni caj, dve najdrazji stvari v trgovini. Je rekla profesorica Lee, da nam bo jutri kupila 5kg riza, da moramo jesti riz, ko smo na Japonskem. Res smo ji hvalezni. 

Folk je res super. Sicer so zelo zadrzani, ampak studenti, s katerimi se druzimo so super. So nekako kar ponosni, da se lahko sprehajajo z nami. Vadimo japonscino vsak dan in z vsakim stavkom, ki ga po domace /zaj***/　se naucim nekaj novega, kar je seveda super. Vsi so tako vljudni in zaupanja vredni. Koles pred fakulteto sploh ne zaklepajo, ker je logicno jasno, da se koles ne krade. Torbico lahko brez problema pustis kjerkoli, ker ni nobenega strahu, da bi ti kdo kaj ukradel.

Smo ugotovili, da pa so izredno sramezljivi na ljubezenskem podrocju. Haha. Nikjer nobenega para. Ampak so skupaj, pravijo. Nevem.

Po tem ko nam je fakulteta placala karte za avtobusni prevoz za jutri pa smo sli se malo po nakupih. V slovenski Bigbang. O moj bog. Ce pa to ni tehnologije pa je ni nikjer...vse se sveti in mizika in se vrti. Marija bog pomagaj... Cene pa so malo cenejse kot pa pri nas, tako da mislim, da ne bomo sli v neke pretirane nakupe. Imas pa stvari, ki bi jih imel v sekundi, ce bi imel miljon evrov.

Tole je yamadera. Do tu smo danes preplezali.

Jutri gremo vaditi Zazen v neke rovte od Japonske, ker pa se bomo tudi kopali v vrelcu. Komaj cakamo. Tukaj imamo vecer in gremo pocasi spat.

Lep pozdrav iz soncne Japonske!

PS Nikoli, ampak res NIKOLI kupovat kave v JAPONSKEM Starbucksu.

Sendai, mesto kjer se sanje uresničijo

Tole je pa noro konc hudo. Jst ni sans da pridem nazaj v slovenijo! Imamo se najbolj super! Prvi dan smo sicer skoraj umrli na destinaciji Sendai. Sli smo namrec Ljubljana-Frankfurt-Narita-Shinjuku/Tokyo-Sendai in na eni tocki sem dejansko mislila, da bom crknila. Ampak dobro, smo prispeli v sendai in se takoj odlocili, da ni sans, da gremo nazaj.
Mesto je res tako eno izmed najlepsih (mogoce res samo zaradi japoncev in japonscine) ampak vseeno. Vse   cveti rdece in rumeno, vsi govorijo japonsko, vsi so tako prijazni in vljudni. Oh ja, v primerjavi z njimi, smo slovenci res totalni barbari.
Zivimo v hisici cisto zraven faksa. Je cisto japonskega stila z kuhinjo, skupno spalnico in japonsko kopalnico. Kopalnica je dejansko ena izmed najbolj genialnih izumov japoncev. Imas v bistviu dve sobi. V prvi je umivalnik in pralni stroj, v drugi pa tus in tako majhno banjo, ki se napolni z vodo. WC je seveda ogrevan, z glasbo in avtomatskim ciscenjem. Kaj vse se spomnijo.

Prvi dan so nam bodoci sosolci Takuya, Chie, Rie, Kentaro, Daichi, Mami...naredili kosilo. Spekli so nam okonomiyaki. To je nekaksna palacinka z rizem, zeljem, korenjem in naribano surovo posuseno ribo. Mnjami.
Nasa profesorica Lee je res zakon. V resnici je Taika, in je zato malo manj natancna glede japonskega vludnostnega govora. Je tudi vsakega objela ob prihodu. Je uciteljica anglescine in se zato lahko vedno z njo pogovarjamo tudi brez japonscine. Nam je tudi zrihtala svoj racunalnik. Peljala nas bo na vse pomembne kraje okoli Sendaia. Jutri gremo namrec gledati neke slapove v blizini Omoshiroi gore, kamor se bomo kasneje tudi povzpeli. Potem pa bomo v cetrtek prenocili v svetiscu na neki drugi gori, kjer bomo vadili zen in si sami pripravili budisticni zajtrk. Tam bomo lahko sli tudi v japonski vrelec in se kopali. V glavnem...vsi se zelo trudijo, da bi nam olajsali vse skupaj in pokazali cim vec.

Grem spat, ker me ze grdo gledajo!
Lahko noc!