Preziveli celodnevno pohajkovanje po majhni, zelo majhni, cisto mini vasici Yamagate. Najprej smo se sprehodili po soteski in potem po sprehodu, ki je trajal 4h prisli do 1002 stopnice, po katerih smo se pa vzpeli do templja(otere). Sli smo okoli 6h zjutraj, zato smo bili v soteski popolnoma sami z nekaj pticami in drvenjem vode. Bozansko. Res, bozansko. Glede tempeljev pa samo to...saj prvi je super, pa drugi tudi, samo potem pa rata ze malo, khem...enako. So pa tako lepi in japonski in zanimivi...ko se svetijo tam v gozdu in izgledajo tako tradicionalno japonski.
V tempju smo izdelali svojo posodo, ki jo bomo dobili zadnji teden preden odrinemo naprej po Japonski. Ampak pomembnejse...dobili smo jabolka! Taka OGROMNA! Eno jabolko je v trgovini 4,5E in si ga itak ne moremo privosciti. Tako da smo danes za vecerjo pojedli jabolko. Mnjam
Prehodili smo 1002 stopnici in grem stavit, da bomo jutri crknili od bolecin. Ampak smo prisli. Skupaj z najbolj starimi babicami, ki so zgledale 130 let stare. Dejansko sem se na neki tocki pocutila kar slabo, ker smo bili v glavo rdeci, babica pa pogumno mimo nas. Lahko reces samo WAU.
Glede hrane...HUJSAMO. Ker je vse sladko, od jogurta, do kosmicev, do kruha in ne moremo jesti nic. Nasli smo nek navadni jogurt, ki je brez dodanih sladil in nekaksno mleko, s katerim se da prezivet. Torej, dan zacnemo s kaksno banano in jogurtom, potem cel dan nic, popoldne nekaksne vrste rezanci v juhi, zvecer pa spet kaksno sadje ali pa rakov cips.
Hrana je vsa popolnoma brez mascob. Nihce nima problemov s prebavo, ker je vse samo na osnovi ribe/riza in zelenjave. Je pa res cudno, da sta riz in zeleni caj, dve najdrazji stvari v trgovini. Je rekla profesorica Lee, da nam bo jutri kupila 5kg riza, da moramo jesti riz, ko smo na Japonskem. Res smo ji hvalezni.
Folk je res super. Sicer so zelo zadrzani, ampak studenti, s katerimi se druzimo so super. So nekako kar ponosni, da se lahko sprehajajo z nami. Vadimo japonscino vsak dan in z vsakim stavkom, ki ga po domace /zaj***/ se naucim nekaj novega, kar je seveda super. Vsi so tako vljudni in zaupanja vredni. Koles pred fakulteto sploh ne zaklepajo, ker je logicno jasno, da se koles ne krade. Torbico lahko brez problema pustis kjerkoli, ker ni nobenega strahu, da bi ti kdo kaj ukradel.
Smo ugotovili, da pa so izredno sramezljivi na ljubezenskem podrocju. Haha. Nikjer nobenega para. Ampak so skupaj, pravijo. Nevem.
Po tem ko nam je fakulteta placala karte za avtobusni prevoz za jutri pa smo sli se malo po nakupih. V slovenski Bigbang. O moj bog. Ce pa to ni tehnologije pa je ni nikjer...vse se sveti in mizika in se vrti. Marija bog pomagaj... Cene pa so malo cenejse kot pa pri nas, tako da mislim, da ne bomo sli v neke pretirane nakupe. Imas pa stvari, ki bi jih imel v sekundi, ce bi imel miljon evrov.
Tole je yamadera. Do tu smo danes preplezali.
Jutri gremo vaditi Zazen v neke rovte od Japonske, ker pa se bomo tudi kopali v vrelcu. Komaj cakamo. Tukaj imamo vecer in gremo pocasi spat.
Lep pozdrav iz soncne Japonske!
PS Nikoli, ampak res NIKOLI kupovat kave v JAPONSKEM Starbucksu.
Ni komentarjev:
Objavite komentar