Pa smo ze v Osaki...mesto zurke! In zakon ljudi!
Pred Osako smo dva dni preziveli se v Nari, kjer smo se spocili od vsega zuranja in ne-spanja. Naspali in spocili smo se v mini hostelu takoj zraven zelezniske postaje. Nara je res lepa. Pokrajina in parki in srne. Ja seveda, tako kot tisoci ljudi, ki pridejo v Naro, tudi me nismo izstopale iz povprecja, tako da smo kupile hrano za srne in jih skoraj celi dan hranile. Kljub temu, da me je modrostni zob ubijal vsako minuto, sem prezivela in se spravila v Osako.
Odkar smo na japonskem smo dali skozi kar nekaj zelezniskih postaj, ampak tako zakomplicirane in nelogicne, kot jo imajo v Osaki pa se nismo videle. Po tem ko smo se vozile gor in dol mimo nase postaje 2h smo enkrat dejansko izstopline na pravilni postaji in prisle do hostla. Ponovno spoznale miljon super folka s katerim smo celo noc peli na karaokah. Trenutno grem v trgovino po onigiri potem pa na nomihodai.
Se vidimo!
Hojla Katja, sem pravkar malo nadoknadil zaostanek v branju.
OdgovoriIzbrišiDober stavek še iz novembra: " Ena sestra zivi v Tokyu, ena pa je v puberteti...."
Zanimivo.
Tudi Slovenci gremo pogosto na nomihodai, ostalo pa nam je verjetno res tuje.
Se že veseliš goveje župce?
Srečno pot domov in nasvidenje!
LP Niels
Ne vem od kod sta se vzela datum in ura ker sta napačna. Zdajle je 12. januar 2011 1:16.
OdgovoriIzbrišiLP
Oj Katja!
OdgovoriIzbrišiRes škoda da nisem tvojega bloga opazil že prej. Sam sem namreč že od konca novembra stacioniran v Nari, kjer delam za eno izmed japonskih podjetij.
Upam da vas srne v Narinem parku niso preveč napadale. Ni kaj, vsakič, ko se sprehajam čez park mi gre na smeh ko vidim kako grizejo ljudi za riti in jim jedo zemljevide in podobno.
Čeprav grem konec marca nazaj v Slovenijo se imam namen čim prej vrniti v to čudovito deželo in upam da ti uživaš vsaj toliko kot jaz.
Lep Pozdrav,
Andraž Žagar